Kupite kakovostno prehransko dopolnilo, ga zjutraj popijete z najljubšo kavo, za kosilo si privoščite svežo solato brez kapljice olja in imate občutek, da za svoje telo storite največ, kar je mogoče. V resnici pa lahko velik del teh dragocenih snovi preide skozi prebavni trakt, ne da bi jih telo dejansko lahko izkoristilo.

V svetu prehrane in fiziologije namreč ne velja preprosta enačba »čim več zaužijem, tem več imam«. Odločilna je biološka razpoložljivost – torej stopnja, v kateri se hranilna snov lahko absorbira iz črevesja v krvni obtok in pretvori v obliko, s katero lahko delujejo celice. Prav tu vstopita v igro dve skupini dejavnikov, ki se v poljudnoznanstveni literaturi imenujeta »vitaminski ojačevalci« (pospeševalci ali podporniki) in vitaminski drenerji (tj. snovi ali navade, ki absorpcijo raje upočasnjujejo ali hitro izčrpajo zaloge).
Vitaminski dodatki
Nekatere hranilne snovi v telesu delujejo kot ekipa. Ena brez druge ne more v celoti izpolniti svoje funkcije ali pa sploh ne more prodreti skozi črevesno steno. S pravilnim kombiniranjem živil lahko iz običajnega obroka izkoristite bistveno več.
Zdrave maščobe za vitamine A, D, E in K: ti štirje vitamini so topni v maščobah. Če popijete korenčkov sok, bogat z betakarotenom (provitamin A), ali zaužijete vitamin D na prazen želodec brez maščobe, je njihovo vsrkavanje minimalno. Zadošča, da dodate čajno žličko kakovostnega olja iz oljk, pest oreščkov, avokado ali košček mastne ribe, s čimer boste telesu ustvarili idealno okolje za njihovo absorpcijo.
Vitamin C kot ključ do železa: Železo iz rastlinskih virov, kot so stročnice, špinača in bučna semena, je za človeka manj izkoristljivo kot železo iz mesa. Če pa k leči dodate svežo papriko ali jed pokapljate z limoninim sokom, vitamin C spremeni kemijsko vez rastlinskega železa in lahko njegovo absorpcijo poveča kar trikrat.
Magnezij in vitamin D: Le malo ljudi ve, da je vitamin D, ki ga pridobimo iz sonca ali prehrane, v telesu sprva neaktiven. Jetra in ledvice ga morajo najprej pretvoriti v aktiven hormon – encimi, ki uravnavajo to pretvorbo, pa so neposredno odvisni od zadostne količine magnezija. Brez njega vitamin D v telesu ostane v »speči« obliki.
Črni poper (piper) za kurkumin: Kurkumin iz kurkume ima izjemno zanimive lastnosti, vendar ga telo v prebavi zelo hitro razgradi, še preden utegne začeti delovati. Piperin, ki ga vsebuje črni poper, ta proces začasno upočasni in znatno poveča njegovo biološko razpoložljivost.
Zdrav črevesni mikrobiom: Koristne črevesne bakterije niso le pasivni prebivalci prebavnega trakta. Same lahko sintetizirajo nekatere vitamine. Predvsem na primer vitamin K2 in več vitaminov skupine B (npr. biotin). Hkrati ohranjajo črevesno sluznico v stanju, ki je potrebno za učinkovito absorpcijo hranil iz hrane.
Vitaminski odvodniki
Na drugi strani pa so snovi in življenjske okoliščine, ki bodisi fizično preprečujejo prehod hranil v kri bodisi prisilijo organizem, da porablja lastne zaloge hitreje.
Kava in močan čaj ob napačnem času: Kofein ima rahlo diuretični učinek, vendar pri absorpciji hranilnih snovi predstavljajo večji problem polifenoli in tanini (trpke snovi). Ti se v prebavnem traktu vežejo na minerale – predvsem na železo in cink – ter tvorijo komplekse, ki jih telo ne more absorbirati. Kave se vam ni treba odreči, zadostuje, da jo zaužijete vsaj 45 do 60 minut pred glavnim obrokom ali prehranskimi dopolnili.
Alkohol: Spada med najbolj izrazite »tatove« hranilnih snovi. Draži in poškoduje sluznico želodca in tankega črevesa, s čimer neposredno zmanjša absorpcijo, obremenjuje jetra (glavno skladišče vitaminov) in poveča izločanje vodotopnih vitaminov z urinom. Najbolj trpijo vitamini skupine B (zlasti B1 – tiamin in folna kislina), vitamin C in magnezij.
Kajenje: Cigaretni dim izpostavlja telo izjemnemu oksidativnemu stresu in prostim radikalom. Telo mora za njihovo nevtralizacijo porabiti bistveno več antioksidantov, zaradi česar kadilci porabijo vitamin C in vitamin E skoraj dvakrat hitreje kot nekadilci.
Kronični stres in prekomerna količina rafiniranega sladkorja: Dolgotrajna psihična obremenitev ohranja telo v stanju pripravljenosti, v katerem nadledvične žleze intenzivno proizvajajo stresne hormone. Ta proces zahteva povečan vnos vitamina C, vitaminov skupine B in magnezija. Podobni učinek ima prehrana, bogata z rafiniranim sladkorjem: za njegovo predelavo v celicah telo porabi dragocene vitamine skupine B, sam sladkor pa mu ne prinaša nobenih novih.
Naravne antinutriente v surovi hrani: Rastline se pred škodljivci ščitijo s snovmi, kot so fitati (v surovih žitih, oreščkih in stročnicah) ali oksalati (v surovem špinači ali rabarbari), ki vežejo minerale. Zanimivost je tudi beljakovina avidin v surovem jajčnem beljaku, ki blokira absorpcijo biotina (vitamina B7). Rešitev je preprosta – namakanje stročnic in običajna toplotna obdelava te vezi razgradita.

Nobeno prehransko dopolnilo ne more nadomestiti raznolike prehrane in spanja niti odpraviti kronične izčrpanosti ali zdravstvenih težav. Prehranska dopolnila so točno to, kar pove že njihovo ime – dopolnilo, ki ima smisel takrat, ko prehrana iz različnih razlogov ne zadostuje za pokrivanje potreb organizma.
Poskusite na svoj najbližji krožnik gledati ne kot na seznam kalorij, ampak kot na majhno kemijsko sestavljanko. Pečeno zelenjavo pokapljajte z oljem, stročnicam dodajte košček sveže paprike in si jutranji espresso privoščite šele uro po zajtrku – to so spremembe, ki ne zahtevajo skoraj nobenega truda. Telo pa bo to razliko opazilo takoj – ne prek čudežnih obljub na etiketah, ampak prek hranilnih snovi, ki bodo končno dobile priložnost, da resnično dosežejo svoj cilj.