V prizadevanju, da bi naredili čim več za svoje zdravje, pogosto posegamo po najrazličnejših kombinacijah kapsul in vitaminov. Čeprav je namen dober, naše telo ne deluje kot posoda, v katero lahko kadarkoli nasipamo kar koli. Mnogi vitamini uporabljajo iste poti absorpcije, se vežejo na iste receptorje ali neposredno spreminjajo presnovo drugih.
Neustrezno izbrana kombinacija lahko učinek prehranskih dopolnil popolnoma izniči, v najslabšem primeru pa povzroči težave ali obremenitev organizma.
Boj za absorpcijo
Minerali so med najpogostejšimi vzroki medsebojnega zaviranja. Razlog za to je kompetitivna inhibicija, saj ima telo omejeno sposobnost za absorpcijo določenih snovi v črevesni steni.
Kalcij in železo: Ena najbolj znanih in najpogostejših napak. Kalcij neposredno blokira transporter DMT1, prek katerega se absorbira nehemno železo. Če zaužijete tableto železa in jo popijete z mlekom ali jo kombinirate s kalcijem, se lahko absorpcija železa zmanjša celo za 50–60 %.
Cink in baker: Visoki odmerki cinka v črevesju spodbujajo nastajanje beljakovine metalotionina. Ta veže minerale, pri čemer ima do bakra še večjo afiniteto kot do cinka. Posledica dolgotrajnega jemanja samega cinka brez nadzora je paradoksalno resen primanjkljaj bakra, ki se kaže z anemijo in nevrološkimi težavami.
Kalcij in magnezij (v visokih odmerkih): Čeprav se v lekarnah pogosto prodajata v enem pakiranju, si v visokih koncentracijah (nad 250 mg) medsebojno konkurirata pri absorpciji. Pri običajnih odmerkih iz raznolike prehrane telo nima težav, vendar je bolje ločiti enkratne visoke odmerke v prehranskih dopolnilih.
Kemični blokatorji in neustrezna topila
Nekatere snovi se medsebojno inaktivirajo s kemijsko reakcijo ali pa potrebujejo povsem drugačno okolje, da jih telo sploh lahko predeluje.
Vitamin C in vitamin B12: Visoki odmerki askorbinske kisline (vitamina C), zaužiti hkrati z vitaminom B12, lahko razgradijo vitamin B12 v prebavnem traktu v neaktivne oblike. Če morate jemati oba, upoštevajte vsaj 2-urni presledek.
Maščobotopni (A, D, E, K) na prazen želodec ali z vodo: Vitamini A, D, E in K za absorpcijo potrebujejo maščobe v prehrani. Če jih zjutraj na prazen želodec popijete samo z vodo, bo večina aktivne snovi prešla skozi telo brez koristi. Poleg tega lahko preveliki odmerki vitamina E negativno vplivajo na strjevanje krvi, ki je odvisno od vitamina K.
Medtem ko telo v primeru presežka vodotopnih vitaminov (kompleks B, C) običajno izloči prek urina, se maščobotopni vitamini in minerali nalagajo v tkivih.
Kombiniranje multivitaminov in enosestavinskih prehranskih dopolnil: Pogosto se zgodi, da jemljemo multivitamine za krepitev imunskega sistema, temu pa dodamo še ločen cink, vitamin D in »nekaj za sklepe«. Tako se lahko zelo hitro presežejo varne dnevne meje, kar obremenjuje jetra in ledvice.
Krvavitev in redčenje krvi: Visoki odmerki vitamina E v kombinaciji z ginkgo bilobo, omega-3 maščobnimi kislinami ali izvlečki česna lahko zmanjšajo strjevanje krvi, kar lahko predstavlja tveganje pri poškodbah in načrtovanih posegih.
Osnovno pravilo za varno jemanje prehranskih dopolnil je preprosto. Zadošča, da več specifičnih snovi razporedite v dva do tri dnevne odmerke (zjutraj, popoldne, zvečer) glede na njihovo topnost in medsebojne odnose.
