Med sprehodom po trgovini z zdravo hrano je mojo pozornost pritegnil prehranski dodatek z napisom »Lecitin« in besedilom »sojin lecitin – hrana za možgane, srce in jetra«. Za trenutek sem se zamislila, saj sem se spomnila: »To je tista skrivna sestavina, ki jo je babica dodajala k zajtrku in z nasmehom pripomnila – to je skrivnost dobrega spomina in močnega srca« (to je vedno ponavljala). Takrat sem se le nasmehnila in si mislila svoje. Saj babice imajo skrivne recepte, od domačih mazil do čajev, ki pozdravijo vse (škoda, da ne tudi zlomljenega srca). Čeprav to ni bilo včeraj, vem, da je babica res poznala imena mojih sošolcev, čeprav sem sama pozabila celo to, kam sem pravkar položila ključe. Prav zato sem se odločila, da bom preverila, ali je res nujen ali pa je le še en dodatek.
Lecitin, kot sem ugotovila, ni le nekakšen prehranski dodatek iz oglasov, ampak nepogrešljiv del vsake celice v našem telesu. Tvori osnovo celičnih membran ter skrbi za njihovo prožnost in delovanje. V bistvu je arhitekt naših celic. In kje se nahaja? Na primer v možganih, mišicah, jetrih, skratka povsod, kjer je komunikacija med celicami življenjsko pomembna. Torej moja babica v resnici ni jemala nobenega »čudežnega sredstva«, ampak nekaj, kar je njeno telo naravno potrebovalo. Naletela sem na zanimivo dejstvo: lecitin je bogat vir fosfatidilholina, ki se v telesu pretvori v acetilholin (nevrotransmiter), odgovoren za spomin in učenje. »Torej, če imam pomanjkanje acetilholina, to pomeni, da pozabljam geslo za e-pošto ali zakaj sem odprla hladilnik?« V bistvu ja. Prav zato so lecitin preučevali kot sredstvo za preprečevanje Alzheimerjeve bolezni in drugih nevrodegenerativnih motenj. Resda to ni tabletka za takojšnje povečanje IQ za 50, vendar bo njegovo redno uživanje pomagalo ohraniti um svež in hiter (prav tako, kot ga je imela moja babica). Raziskave kažejo, da lahko fosfatidilserin in fosfatidna kislina iz sojinega lecitina izboljšata spomin, učenje, kognitivne sposobnosti, koncentracijo in celo razpoloženje. »No, dobro,« sem pomislila, »možgani so v redu, ampak kaj pa srce?« In tu sem naletela na še eno zanimivost. Lecitin raztaplja maščobe in pomaga uravnavati holesterol, s čimer ščiti žile pred zamašitvijo in aterosklerozo. »Aha! Torej, če pojem burger s slanino, zadostuje, da zaužijem lecitin?« Ne ravno. Lecitin ne izbriše posledic nezdrave prehrane, ampak pomaga ohranjati ravnovesje maščob v telesu in zniževati slab LDL holesterol. Deluje kot naravni emulgator, maščobe razgradi na manjše delce, da se lažje absorbirajo in ne zamašijo žil. Zdaj je jasno, zakaj babica nikoli ni imela težav s krvnim tlakom in srcem. Še ena trditev, ki me je pritegnila, je bila, da lecitin »čisti jetra«. Kot sem ugotovila, v resnici ne gre za nobeno »čiščenje« (kar je priljubljena fraza), ampak za regeneracijo in zaščito jetrnih celic, kar lahko prispeva k preprečevanju kopičenja maščob v jetrih. Lecitin pomaga razgrajevati maščobe v jetrih, s čimer lahko prepreči nealkoholno maščobno bolezen jeter (zamašitev), stanje, ki je pogosto posledica nezdravega načina življenja. Za to poskrbijo prav sestavine holin, linolna kislina in inozitol, ki igrajo pomembno vlogo pri presnovi maščob in zdravju jeter. Lecitin sicer ne deluje kot »goba« za toksine, vendar pomaga in spodbuja pravilno predelavo maščob v jetrih. Poleg tega nekatere študije kažejo, da pomaga tudi pri prebavi, saj deluje kot naravni razgrajevalec maščob ter olajšuje njihovo absorpcijo in prebavo, prav tako pa ščiti sluznico želodca in črevesja. In spet se je potrdilo: babica je jedla, kar je hotela, vendar se nikoli ni pritoževala nad težo po obroku. Lecitin s tem, da pomaga razgrajevati maščobe, spodbuja njihov prehod skozi jetra in žolčnik, s čimer zmanjšuje tveganje za nastanek žolčnih kamnov.
Ko sem prišla do zadnje ugotovitve, priznam, sem bila skeptična. Ali imata lecitin in stres kaj skupnega? No, kot se je izkazalo, fosfatidilserin, ki ga najdemo v lecitinu, pomaga uravnavati raven kortizola, torej stresnega hormona. Nekatere raziskave kažejo, da lahko ublaži tako psihični kot fizični stres in celo pomaga pri simptomih menopavze. In bonus? Sojin lecitin je nehidrogeniran in biološko razgradljiv. Prijetno presenečenje je bilo, da se lecitin uporablja tudi v kozmetiki za vlaženje kože. Po preverjanju dejstev sem prišla do zaključka, da je imela babica prav in da je lecitin resnično koristen ne le za možgane in srce.
Ko sestavimo vse koščke sestavljanke, ugotovimo, da je lecitin nepogrešljiva hranilna snov, ki jo telo potrebuje za zdravo delovanje. Podpira delovanje možganov in spomin, pomaga ohranjati zdravo raven holesterola in zdrave žile, ščiti jetra ter olajšuje prebavo maščob, pomaga pri obvladovanju stresa in vlaži kožo. Seveda nisem oklevala in sem našla pakiranje lecitina Dr. Lucullus, ki sem ga takoj dodala v košarico. Ker si bom v devetdesetih z veseljem zapomnila imena sošolcev moje vnukinje, prav tako kot moja babica. Če bi bila še tu, bi ji to zagotovo povedala.
